Poročilo odprave PEAK 41

1. Geografija

"PEAK 41" leži v delu Himalaje, ki se imenuje Solu Khumbu. Glavni greben gore poteka v smeri sever - jug in predstavlja razvodnico med rekama Hongu Kola (ki leži na vzhodu) in Hinku Kola (ki leži na zahodu). Koordinate glavnega (srednjega ) vrha so N 27° 46' 27", E 86° 54' 40". Višina glavnega vrha je glede na različne vire različna: 6654 m (Ministry of Culture, Turism & Civil Aviation), 6648 m (New topografic map sheet 2786 04 SAGARMATHA. His Majesty's Government of Nepal, Survey Department, 1997. Scale 1:50 000), 6623 m ("Schneider Map", scale 1:50000. Kartographische Anstalt Freytag-Berndt und Artaria, Vienna, april 1975). Gora ima tudi dva stranska vrhova z višinama 6550 m in 6575 m. Na jugu se gora izteka na prelaz Mera La (5416 m), na zahodu jo omejuje ledenik Khare, na vzhodu dolina Hongu kole, na severu pa prostrana ledenik Mera in ledenik Hinku Shar.

2. Kratka zgodovina osvajanja vrha "PEAK 41"

Prvi resni poizkus je bil po podatkih miss Hawley spomladi leta 1998. Lotila se ga je Japonska odprava pod vodstvom Yasushi-ja Yamanoi-ja. Šlo je za odpravo dveh plezalcev, ki sta za začetek preplezala dve novi smeri na Kusum Kanguru. Nato sta se preselila pod "PEAK 41" in v zahodni steni poizkusila dvakrat. Prvič ju je zaustavil trd in izredno strm led na višini 6000 m. Zato sta v drugem poizkusu poizkusila drugo linijo bolj po skalah, kjer pa sta naletela na izredno krušljivo skalo in obrnila celo niže kot prvič.

Druga znana odprava, ki se je lotila "PEAKA 41" je bila Finsko-Ameriška (april 2000). Kljub temeljitim pripravam in skrbno načrtovani odpravi jim je uspelo priti le do višine 5400 m. Obrnili so sredi zahtevnega ledenega slapu, ki vodi pod zahodno steno. Odprava je bila obsežno predstavljena tudi na njihovi internetni strani http://www.kuvalehdet.fi/realmera/ s katere smo dobili veliko koristnih informacij.

Prav tako leta 2000 je v juniju poizkušal Škot Jamie McGuinnness z novozelandskim soplezalcem. Goro je poizkušal preplezati iz zahoda, a ga je ustavil globok sneg.

V maju 2001 sta poizkušala Finca Sami Maukonen in Jari Uusikivi. Preplezala sta zahtevni ledeni slap in v zahodni steni dosegla višino 6100 m. Tu ju je zajel ledeni plaz, a sta kljub poškodbam lahko sestopila in se vrnila v dolino.

3. Člani odprave

Plezalni del in nepalsko osebje: Matija Jošt - Matic, vodja odprave (AO Celje - Matica), 31 let
Urban Golob (AO Ljubljana - Matica), 32 let
Aleš Kovač (AO Kozjak - Maribor), 29 let
Boštjan Jezovšek - Boško (PK Rifnik - Šentjur), 25 let
Matej Kovačič (Akademski AO - Ljubljana), 25 let
Uroš Samec - Čečka (AO Ljubljana - Matica), 27 let
Dom Chhiri Tamang - Maila, kuhar odprave, 40 let
Kalorai, kuharski pomočnik, 30 let

medicinsko osebje od 12.10. dalje
dr. Anja Jazbec, zdravnica, 32 let
Ela Aristovnik, višja medicinska sestra, 33 let

pridruženi treking do 6.10
Tanja Jankovič (Akademski AO - Ljubljana)
Igor Ravnihar (AO Ljubljana - Matica)
Vesna Slabe (AO Ljubljana - Matica)

4. Agencija v Nepalu

EVEREST TREKKING
G.P.O: Box 1676
Kamaladi,
Kathmandu,
Nepal

Tel.: +977-1-226358, 247091
Fax.: +977-1-224031
E-mail: ettashi@mos.com.np
Executive Director: Tashi Jangbu Sherpa

5. Kronologija odprave

19.9.	Jutranji odhod iz Brnika. Zvečer pristanemo v KTM in se nastanimo v Thorung Peak Guest House.
20.9. do 22.9.	Urejanje formalnosti, pakiranje nakupovanje in izposoja manjkajoče opreme. Preizkusimo satelitski telefon, ki deluje. Deluje tudi prenosni računalnik, ne deluje pa povezava med telefonom in računalnikom. Imamo napačen kabel, v KTM pa ni mogoče kupiti pravega.
23.9.	Uroš, Aleš, Matej in Boštjan odletijo v Lukhlo, kjer bodo nakupili vso hrano, gorivo, si izposodili kuhinjo in uredili potrebne nosače za prenos opreme do baznega tabora. Z njimi naj bi odletelo cca 450 kg prtljage, a na letalu ni dovolj prostora. Opravim (Matic) "breefing" na ministrstvu in plačam vse potrebne takse ter položim pologe za helikoptersko reševanje in t.i. "garbage deposit".
24.9.	Ostali člani odletimo v Lukhlo. Tudi danes ni prostora za cca 450 kg prtljage.
25.9.	Na srečo zjutraj prileti naša prtljaga. Zahvaljujoč prvi četvorki, ki je uredila vse potrebno opravimo prvi dve etapi. Vreme je zelo slabo. Prespimo na cca 3800 nad Chuthango pri zapuščeni planini. Cel dan in noč močno dežuje in popolnoma smo premočeni.
26.9.	Prečkamo Zetwa La (cca 5000 m) in prespimo v Thuli Kharki (cca 4300 m). Vreme je še naprej izredno slabo. Cel dan in noč močno dežuje.
27.9.	Spustimo se v dolino Hinku Khole in prespimo v Kothe (cca 3600 m). Oblačno in megleno, dež pa se je malce umiril.
28.9.	Nadaljujemo pot po dolini Hinku Kohle. Etapo zaključimo v Thang Nangu (cca 4300 m). Meglen dan z malo dežja.
29.9.	Na višini cca 4900 m na zadnji travnati ravnici pred ledenikom Khare postavimo bazni tabor. Mesto je varno pred plazovi, mimo pa teče ledeniška rečica s pitno vodo. Izplačamo nosače in začnemo urejati bazni tabor. Prvič odkar smo zapustili KTM je bilo pol dneva lepo vreme.
30.9.	Urejanje baze. Postavimo vse šotore, uredimo sanitarije. Popoldne izvedemo prve ogledniške ture nad bazo. Urban, Aleš, Tanja, Uroš in Matej se odpravijo po južni strani ledenika Khare, Boštjan gre po sredini ledenika Khare, sam (Matic) pa se odpravim po severni strani ledenika Khare. Boštjan ugotovi, da bi bilo plato pod steno mogoče doseči preko južnega kraka ledenega slapu, Aleš odkrije prehod iz juga, sam (Matic) pa splezam preko lažjih skal do snežnega žleba v pobočjih kote K 6113 m, ki vodi na plato pod steno. Odločimo se, da bomo uporabljali slednji prehod.
1.10.	Dan počitka. Priprave na aklimatizacijsko turo. Povzpeti se nameravamo na Mera Peak (6476 m).
2.10.	Po zajtrku vsi člani odprave odidemo proti Mera La (5415 m) in nadaljujemo po pobočjih Mera Peaka. Z nami je kuhar Maila in nosač, ki nam pomagata nesti nekaj opreme. Na višini cca 5800 m postavimo šotore in v njih prespimo. Maila in nosač se vrneta nazaj v dolino.
3.10.	Zjutraj zapustimo šotore in se po normalni smeri (severna pobočja) odpravimo proti vrhu. Uroš, Matej, Aleš, Boštjan in Matic smo na vrhu okoli 11 ure, Urban, Tanja, Igor in Vesna pa nekoliko zaostanejo. Prvih pet sestopi nazaj v bazni tabor, četvorka pa vrh doseže nekoliko kasneje in se vrne do šotorov na višini cca 5800 m.
4.10.	Tudi Igor, Vesna, Urban in Tanja se vrnejo v bazni tabor. Ostali počivamo.
5.10.	Vsi počivajo, sam pa se odpravim do kote 5701 m v pobočjih "Peaka 31", ki leži severozahodno od baznega tabora. Opazujem zahodno steno "PEAKA 41".
6.10.	Tanja, Igor in Vesna zapustijo bazni tabor in se odpravijo nazaj proti Lukhli ter dalje proti KTM. Boštjan in Aleš se odpravita proti "PEAKU 41". Uporabita že znane prehode v skalah in preplezata snežni žleb v pobočjih kote K 6113 m, ki privede na plato pod zahodno steno "PEAKA 41". Na višini 5600 m postavita šotor in v njem prespita.
7.10.	Aleš in Boštjan ponoči vstopita v steno, a po preplezanih 150 m sestopita nazaj do šotora pod steno. Boštjan je imel težave s čelno svetilko, nagajalo pa jima je tudi vreme, ki je zelo nestabilno in muhasto. Matej, Urban in Matic zapustimo bazo, a zaradi slabega vremena na vstopu v skale pobočja K 6113 m odložimo opremo in se v snežnem metežu vrnemo v bazo.
8.10.	Boštjan in Aleš sestopita v Bazni tabor. Vreme je slabo. Sneži.
9.10.	Zjutraj je v baznem taboru 15 cm snega. Vreme je cel dan slabo. Počivamo.
10.10.	Vreme je malo boljše, a je višje veliko novega snega. Počivamo.
11.10.	Uroš, Matej, Urban in Matic krenemo iz baznega tabora. Poberemo opremo, ki smo jo odložili pred dnevi in pričnemo plezati po pobočjih kote K 6113 m. Ko smo na začetku snežnega žleba, se vreme že toliko pokvari, da se odločimo za sestop nazaj v bazni tabor. Odložimo opremo in sestopamo v snežnem metežu.
12.10.	Boštjan, Urban in Matic se odpravimo v Thang Nang po svež krompir in nekaj drugih malenkosti. Po poti srečamo zdravnico Anjo, Elo in njune spremljevalce, ki se vzpenjajo proti baznemu taboru. Popoldne se vsi zberemo v bazi. Končno ima odprava tudi medicinsko oskrbo. Na srečo nimamo večjih težav z zdravjem.
13.10.	Počitek. Vremenska napoved je menda lepa, zato jutri krenemo v napad.
14.10.	Uroš, Urban in Matic krenemo iz baze. Po znanih prehodih plezamo po pobočjih kote K 6113 m. Na začetku snežnega žleba poberemo opremo, ki smo jo odložili pred dnevi. Preplezamo snežni žleb, kjer je precej nepredelanega snega. Popoldan v rahlem sneženju dosežemo plato pod zahodno steno (5600 m). Uroš se vseli v že postavljen šotor, z Urbanom pa postaviva svojega. Pripravljamo se na nadaljevanje vzpona.
15.10.	Ob 2. uri zjutraj pričnemo Urban, Uroš in Matic z zadnjimi pripravami na odločilni naskok in ob 3. uri pričnemo s plezanjem v zahodni steni "PEAKA 41". V steni naletimo na izredno slabe razmere, saj je sneg večinoma nepredelan ter kložast. Izberemo smer levo od vrha, v žlebovih tik ob skalah. Spremlja nas dobro vreme, vendar zaradi izredno slabih snežnih razmer napredujemo izredno počasi. Vso varovanje nameščamo v skalah. Po osmih urah nam uspe preplezati le približno 500 metrov stene. Zaradi počasnega napredovanja razmišljamo o umiku, vendar so po krajšem tehtnem razmisleku vseeno odločimo za nadaljevanje. Plezamo do teme (ob 18.00) in nato v soju čelnih svetilk nadaljujemo in ob 22.00 uri zvečer izstopimo iz stene na severni greben na sedlu levo od vrha na višini cca 6500 m. Na srečo nam uspe najti zavetrno mesto za bivak saj piha precej močan veter. Ta dan se je ostala trojica (Aleš, Matej, Boštjan) povzpela do šotorov na platoju pod zahodno steno.
16.10.	Po hladni in vetrovni noči se Matic, Uroš in Urban nenavezani odpravimo po severnem grebenu polnem nepredelanega snega proti vrhu. Ob 9.36 po lokalnem času kot prvi Zemljani stopimo na vrh tehnično zahtevnega "PEAKA 41". Na vrhu ostanemo le pol ure, saj nas veter in mraz prisilita k sestopu. Nazaj grede pri bivaku poberemo še preostalo opremo in pričnemo s sestopom čez zahodno steno po približno enaki smeri kot smo jo preplezali prejšnji dan. Najprej opravimo šest spustov ob vrvi, nadaljujemo nenavezani, na koncu stene pa zopet opravimo sedem spustov ob vrvi. Ta dan je druga trojica (Aleš, Boštjan, in Matej) poskusila z vzponom po severnem grebenu, vendar jih je slab sneg zavrnil, tako da so vzpon zaključili na višini okrog 6000 m po šestih urah plezanja. Po isti smeri so se vrnili v šotore pod steno. Aleš in Boštjan iz druge trojice sta nesebično priskočila na pomoč "udarni" trojici ter pripravila sidrišča za zadnja dva spusta. Snidenje celotne plezalne ekipe pod steno je bilo zelo prisrčno, saj smo izpolnili glavni cilj, ki smo si ga zadali.
17.10.	Uroš, Urban in Matic sestopimo v bazni tabor kjer nas pričakajo zelo veseli medicinki, kuhar Majla ter njegov pomočnik Kalorai. Aleš, Boštjan in Matej ostanejo v šotorih pod zahodno steno in nabirajo moči za jutrišnji vzpon.
18.10.	Ob 2.30 uri Aleš, Boštjan in Matej začnejo s plezanjem v zahodni steni. Plezajo res lahki, brez spalnih vreč, kuhalnikov in brez bivak opreme. Izbrali so smer nekoliko bolj desno od naše. Napredujejo hitro in ob 16.00 uri dosežejo rob stene, izstopijo na severni greben levo od vrha okoli 150 m pod vrhom. Takrat pa se od nekod privlečejo oblaki in v trenutku začne močno snežiti (tudi v bazi). Čeprav je vrh na dosegu roke se odločijo za sestop. Sneženje preneha čez 2 uri. Sestopajo po isti smeri kot prva trojka. Šotore na platoju pod steno dosežejo ob 2. uri naslednjega jutra.
19.10.	Boštjan, Matej in Aleš sestopijo v bazo. Uroš zapusti bazni tabor, saj bi se rad čimprej vrnil domov. Letalo iz KTM v Slovenijo ima že čez pet dni. Kuharski pomočnik Kalorai odide z Urošom do Thang Nanga, kjer se dogovori za nosače.
20.10.	Zjutraj začnemo s pospravljanjem baze. Prodamo nekaj hrane, zažgemo gorljive odpadke in pripravimo tovore. Sredi dneva pridejo nosači in sestopimo do Thang Nanga.
21.10.	Dolga etapa iz Thang Nanga do Thuli Kharke. Hodimo 12 ur. Nekateri nosači pridejo že po trdi temi.
22.10.	Thuli Kharka - Zetwa La - Lukhla.
23.10.	Kljub veliki zmedi na letališču nam z zadnjim letalom tega dne uspe prileteti v KTM. Z nami je tudi vsa prtljaga.
24. in 25.10.	Urejanje formalnosti. Pakiranje opreme. Uroš 24.10. zapusti Kathmandu in se preko Dunaja vrne v Ljubljano.
26.10.	Pošljemo še kargo. Kljub obljubam, da ga bomo poslali skupaj z odpravo "Janak 2002" in, da bo račun poravnala Planinska zveza Slovenije, moramo stvari urediti in plačati sami. Popoldan odletimo iz KTM preko Delhija in Dunaja proti Ljubljani. Boštjan ostane v KTM, a v naslednjih dneh se bo odpravil v Indijo, kjer bo pol leta obiskoval šolo joge. Prav tako v KTM ostaneta Zdravnica Anja in Ela, ki si nameravata v naslednjih dneh ogledati nekaj znamenitosti v Indiji. V Slovenijo se vrneta 10.11.
27.10.	Prihod na Brniško letališče, kjer nas pričakajo domači, prijatelji, muzika (Terra folk) in en novinar.

6. Dosežki odprave

Vzpon na Mera Peak (6454 m) po normalni smeri. Gre za tehnično nezahteven, a dolgotrajen vzpon po severnih pobočjih (od 1 do 2 / IV, od 100 do 600 , cca 1000 m višinske razlike iz Mera La). Vzpon smo opravili za aklimatizacijo.

Prvi pristop na "PEAK 41" (6654 m). Vzpon je potekal v spodnjem delu po pobočjih kote K 6113 m od 5100 m do višine 5600 m (v skali I do II, v snegu 1 do 3, AI, od 400 do 700 ) , sledil je dokaj raven plato pod zahodno steno "PEAKA 41", nato pa do višine 6500 m preko zahodne stene in po severnem grebenu do 6654 m visokega vrha (v snegu in ledu 4, AI, od 550 do 800 , nekaj malega je bilo tudi kombiniranih odstavkov do M4 ). Splošna ocena za zahtevnost smeri je V+. Po "starem" načinu ocenjevanja in smereh, ki smo jih do sedaj preplezali v najrazličnejših svetovnih gorstvih, bi ji prisodili nekako alpsko TD+. Smer smo preplezali v alpskem stilu. Plezali smo 15. in 16. 10. 2002 Urban Golob, Uroš Samec in Matija Jošt. Efektivnega plezanja je bilo 21 ur na vzponu in 8 ur sestopanja.

Spominska smer Jerneju Sinkoviču v zahodni steni "PEAKA 41". Smeri sta do platoja na višini 5600 m enaki. Nad platojem poteka Jernejeva smer vseskozi približno 200 m desno (južno) od smeri prvopristopnikov in se na višini 6500 m zaključi na severnem grebenu (v snegu in ledu 4, AI, od 550 do 800 ). Splošna ocena za zahtevnost smeri je V+. Tudi njej bi prisodili "staro" alpsko TD +. Smer so preplezali v alpskem stilu. Plezali so 18.10.2002 Boštjan Jezovšek, Matej Kovačič in Aleš Kovač. Efektivnega plezanja 14 ur in 10 ur sestopanja.

7. Komunikacija in mediji

Odprava je imela to srečo, da nam je predvsem po zaslugi Urbana Goloba uspelo pridobiti t.i. generalnega pokrovitelja. To je bila "Agencija 41" iz Ljubljane, ki je pokrila približno 2/3 stroškov odprave, poleg tega pa nam je zagotovila satelitski telefon, ter prenosni računalnik. Kljub manjšim tehničnim težavam (ni delovala povezava med računalnikom in telefonom) se nam je uspelo redno javljati v domovino in sporočati kaj se na odpravi dogaja. Celoten potek odprave je bil predstavljen na internetni strani http://41.ice-climbing.net/ , ki jo je mojstrsko oblikoval g. Branko Ivanek (AAO Kozjak - Maribor). Vse novice so bile direktno posredovane tudi predstavnikom "Agencije 41", Slovenski tiskovni agenciji (STA) ter upravljavcem mobitelovega www.pinkponk.com internetnega portala. To je bil tudi glavni vir podatkov za ostale medije, ki so o naši odpravi poročali (Dnevnik, Delo, TV Slovenija, Radio Šport, tuji in domači internetni portali itn.)

8. Politična situacija v Nepalu - Maoisti

Ob našem prihodu, je bila situacija glede Maoistov dokaj mirna. Glede na predvidene volitve so se napetosti med uporniki in nepalskimi oblastmi stopnjevale do te mere, da je na dan našega odhoda iz Kathmanduja v bližini Thamela (najbolj turistični del mesta) eksplodirala podtaknjena bomba, ki pa na srečo ni terjala žrtev. Dokaj blizu (50 m) se je takrat nahajal Boštjan, ki pa jo je odnesel brez poškodb, kljub temu, da je eksplozija porušila polovico bližnje stavbe. Napovedana je bila tudi generalna stavka, ki naj bi ohromila življenje v Kathmanduju.

V hribih je bila situacija mirna, vendar so nas naši nepalski spremljevalci opozarjali, da so možni zapleti. Zato smo na sestopnem trekingu iz baze v Lukhlo skrili satelitski telefon, prenosni računalnik, radijske postaje, daljnoglede in dražjo fotografsko opremo. V Lukhli je bila policijska ura od 18.00 zvečer pa do 6.00 zjutraj (t.j. ponoči). Nihče od drugih odprav oz. trekingov, ki smo jih srečevali, ni poročal o srečanjih z Maoisti niti o kakršnem koli izsiljevanju. Zdravnici sta ob svojem prihodu v Lukhlo doživeli nočno streljanje v okolici letališča, zato so jih sredi noči preselili v drugo, domnevno bolj varno sobo. Tarča maoističnih napadov so še vedno predvsem vojaške postojanke in policijske postaje. Dejstvo pa je, da Maoisti tudi med revnejšimi sloji na podeželju nimajo več tako široke podpore.

9. Finančno poročilo

Strošek	USD
Letalske vozovnice	8175
Cargo LJ - KTM	670
Cargo KTM - LJ	1170
Nezgodno zavarovanje	650
Stroški v KTM (bivanje, hrana idr.)	1500
Zvezni oficir (plača, oprema)	1400
Agencija Everest Trekking (kuhar, oprema, karte za Lukhlo idr.)	3700
Dovoljenje za vrh	2000
Depozit za helikoptersko reševanje (na koncu odprave vrnjen denar)	2500
Depozit za čisto okolje (na koncu odprave vrnjen denar)	1000
Stroški KTM-baza-KTM (nosači, hrana, kerozin idr.)	5020
SKUPAJ	27785

Zahvaljujemo se tudi našim sponzorjem in pokroviteljem:

Agencija 41 (generalni pokrovitelj), Siol (medijski pokrovitelj), Mobitel d.d. (medijski pokrovitelj), Ibiko d.o.o., Dinos Celje, SIP Šempeter, Aerodrom Ljubljana, Trimo Trebnje, Občina Ivančna Gorica, Športno društvo Cacucci Muljava,Veterina Dobro - Grosuplje, Mestna občina Celje, Planinsko Društvo Celje - Matica, ACMAN d.o.o., Glažar Dušan s.p., Mizarstvo Kovač, Artes, BTC, Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije.

V Bodrežu 3.11.2002
Vodja odprave, Matija Jošt